-
1 scrape
[skreip] 1. verb1) (to rub against something sharp or rough, usually causing damage: He drove too close to the wall and scraped his car.) opraskati2) (to clean, clear or remove by rubbing with something sharp: He scraped his boots clean; He scraped the paint off the door.) ostrgati3) (to make a harsh noise by rubbing: Stop scraping your feet!) škripati4) (to move along something while just touching it: The boat scraped against the landing-stage.) podrgniti5) (to make by scraping: The dog scraped a hole in the sand.) izgrebsti2. noun1) (an act or sound of scraping.) praskanje; škripanje2) (a mark or slight wound made by scraping: a scrape on the knee.) praska3) (a situation that may lead to punishment: The child is always getting into scrapes.) nevšečnost•- scraper- scrape the bottom of the barrel
- scrape through
- scrape together/up* * *I [skréip]nounstrganje, praskanje; slang britje; škripanje ( of a pen peresa); praska; figuratively škripci, stiska, zadrega, težava, nevšečnost; tanko namazana plast (masla)in a scrape figuratively v škripcih, v stiskibread and scrape — kos kruha, namazan s tanko plastjo maslaa bow and a scrape — neroden poklon, spremljan s podrsavanjem nogeto get into a scrape figuratively priti v škripceto get s.o. into a scrape — spraviti koga v neprijeten položajto get out of a scrape — izvleči se iz zadrege (nevšečnosti, stiske, škripcev)II [skréip]transitive verb(o)strgati, ostružiti, (iz)praskati; slang (o)briti; nastrgati, grebsti, škripati; cviliti (z godalom), gosti; intransitive verb strgati, škripati; skopariti, biti lakomen; figuratively slabo igrati violino; drgniti se ( against ob); figuratively s težavo se prebijatito scrape (an) acquaintance with s.o. — vsiliti komu svoje poznanstvo, s silo se seznaniti s komto bow and scrape — nerodno se pokloniti, figuratively nerodno ali neotesano se obnašatito scrape one's chin colloquially briti seto scrape the bottom of the barrel figuratively slang porabiti zadnje ostanke svojih sredstev
См. также в других словарях:
varčeváti — újem nedov. (á ȗ) prizadevati si porabiti čim manj a) denarja: varčuje, zato si lahko marsikaj kupi / varčevati za avtomobil, hišo / pog. nima za koga varčevati / varčevati pri izdatkih; varčevati z denarjem / varčevati pri banki, hranilnici ♦… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hraníti — in hrániti im nedov. (ȋ á ā) 1. imeti kaj spravljeno za kasnejšo uporabo: hraniti moko, vino; hraniti sadje čez zimo; to hrani le za posebne prilike; hraniti v kleti, v zaprti posodi; jedila se hranijo v hladilniku; smodnik se hrani na suhem /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stískati — 1 am nedov. (í) 1. trdno držeč, oprijemajoč z roko, rokami delati, da na kaj deluje sila: stiskal ga je za roke, vrat; stiskati seske pri molži / pri pozdravu stiskal jim je roke in jih glasno pozdravljal // obdajajoč s čim delati, da na kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
špárati — am nedov. (á) nižje pog. varčevati: šparati za novo pohištvo / šparati pri hrani ∙ nižje pog. tega fanta doma šparajo mu ne nalagajo (težkega) dela; nižje pog. pri delu se špara ni delaven; kdor jezika špara, kruha strada kdor si ne upa, ne zna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
štéditi — im nedov. (ẹ ẹ̄) knjiž. varčevati: za koga štedite, saj nimate otrok; z možem sta dolgo štedila / štediti pri hrani, obleki; štediti s papirjem ● knjiž. ni štedil jezika upal si je povedati, kar je mislil, da je prav; knjiž. malo bolj štedi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
varčevánje — a s (ȃ) glagolnik od varčevati: z varčevanjem priti do premoženja; varčevanje z denarjem / varčevanje pri hrani; varčevanje z materialom / stanovanjsko varčevanje; dan varčevanja / namensko varčevanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
